Za znakom OZ95 se skrivamo Osovnikar zobozdravniki - strokovnjaki za zobe.
V življenju imam veliko srečo, da sem se rodila mojima staršema. O tem bom v svojih objavah še pisala, eden izmed razlogov za moje veselje je pa tudi to, da če moja mama ne bi bila zobozdravnica, se jaz najbrž ne bi odločila za ta poklic. Vendar to ni bilo že v naprej določeno, kot se mogoče zdi, ampak ko sem se odločala za študij, me je k zobozdravstvu vodilo to, da je bil to eden redkih poklicev, kjer sem dejansko imela predstavo o tem kaj bom delala. Mogoče je tudi to razlog, da gredo otroci velikokrat po poti staršev.
Podobno se je za zobozdravstvo nekaj let pred menoj odločil tudi moj brat. Zato zobozdravniki - mama, sin in hčera.
95 pa zato, ker se je tega leta moja mama odločila, da se poda na svojo pot in odpre svojo zobozdravstveno ordinacijo, v kateri bo lahko delala drugače in nudila bolj kvalitetne storitve kot jih omogoča javno zdravstvo. Že takrat se je veliko izobraževala v tujini, spremljala je razvoj sodobnega zobozdravstva in le tako je lahko svojim pacientom ponudila boljšo stomatologijo.
Če me vprašate sedaj, opravljam najboljši poklic na svetu! Ko zjutraj vstanem se veselim, da grem v ordinacijo. Včasih se mi zdi, da niti ne vem kaj pomeni iti v pravo službo, ker grem v bistvu v domače okolje, kjer je moj nadrejeni v bistvu moja mama, ampak še vedno je to moja služba, v njej so tudi ostali zaposleni, ki niso družinski člani in še vedno je to delo, samo da v njem večino časa neizmerno uživam. Zame službe tudi ni nikoli konec, ko zapustim ordinacijo, ampak me pacienti večkrat "spremljajo" tudi domov, velikokrat med tekom razmišljam o mojem delu, organizaciji v ordinaciji, o tem kako bi stvari naredili še bolje, o naših odnosih, o tem kako bi še izpolnila svoje znanje... Preprosto mi ni vseeno in vsi smo taki.
Nakaj o nas tudi na www.osovnikar.com
Pa še nekaj utrinkov...
www.osovnikar.com
V življenju imam veliko srečo, da sem se rodila mojima staršema. O tem bom v svojih objavah še pisala, eden izmed razlogov za moje veselje je pa tudi to, da če moja mama ne bi bila zobozdravnica, se jaz najbrž ne bi odločila za ta poklic. Vendar to ni bilo že v naprej določeno, kot se mogoče zdi, ampak ko sem se odločala za študij, me je k zobozdravstvu vodilo to, da je bil to eden redkih poklicev, kjer sem dejansko imela predstavo o tem kaj bom delala. Mogoče je tudi to razlog, da gredo otroci velikokrat po poti staršev.
95 pa zato, ker se je tega leta moja mama odločila, da se poda na svojo pot in odpre svojo zobozdravstveno ordinacijo, v kateri bo lahko delala drugače in nudila bolj kvalitetne storitve kot jih omogoča javno zdravstvo. Že takrat se je veliko izobraževala v tujini, spremljala je razvoj sodobnega zobozdravstva in le tako je lahko svojim pacientom ponudila boljšo stomatologijo.
Če me vprašate sedaj, opravljam najboljši poklic na svetu! Ko zjutraj vstanem se veselim, da grem v ordinacijo. Včasih se mi zdi, da niti ne vem kaj pomeni iti v pravo službo, ker grem v bistvu v domače okolje, kjer je moj nadrejeni v bistvu moja mama, ampak še vedno je to moja služba, v njej so tudi ostali zaposleni, ki niso družinski člani in še vedno je to delo, samo da v njem večino časa neizmerno uživam. Zame službe tudi ni nikoli konec, ko zapustim ordinacijo, ampak me pacienti večkrat "spremljajo" tudi domov, velikokrat med tekom razmišljam o mojem delu, organizaciji v ordinaciji, o tem kako bi stvari naredili še bolje, o naših odnosih, o tem kako bi še izpolnila svoje znanje... Preprosto mi ni vseeno in vsi smo taki.
Nakaj o nas tudi na www.osovnikar.com
Pa še nekaj utrinkov...
Komentarji
Objavite komentar