Letos je bilo poletje takšno "pravo"!
Z veliko plavanja v Bohinjskem jezeru, jutranjim teki, toplimi nočmi pri odprtih oknih, vsakodnevnim sladoledom, odkritjem kopanja v Kopačnici...mogoče je za mano najlepše poletje sploh! In tele počitnice, v nama ljubi Franciji - najprej teden v hiški nad Chamonixom, potem pa še kampiranje v Brianconu. Žiki nas niti slučajno ne ovira, tako da smo bili v pogonu od jutra do večera...
Ja, borov gozd, samotne poti, fantastični razgledi, kolesarjenje s puncama v prikolici... Predvsem pa to, da sem lahko cel dan z meni najljubšimi osebami in, da si "ukradem" trenutke, ko lahko uživam v vsej "tišini", ki jo ponuja narava....to je to!
Glava ja bila konec julija skoraj prepolna; najboljši znak je zbujanje sredi noči in razmišljanje o zobeh in to je pomenilo zadnji čas za "odklop". In res je bil. Nikoli ne bom pozabila zadnjega večera, ko sem se sama usedla na kamen ob reki, ki se vije skozi "najin" Valee de la Claree in sem se samo veselila vsega lepega okoli mene in si poskusila nekam spraviti tisti trenutek - svež zrak, žuburenje mrzle reke, gozd...mir...vedno bolj ga rabim!
Čeprav uživam v poklicu zobozdravnice kot še nikoli in mi je delo z ljudmi v veliko zadovoljstvo, vedno bolj potrebujem tudi trenutke, da se umaknem stran od vsega, si zbistrim svojo glavo in to mi najbolj uspe, ko se gibam v naravi. Zraven vedno upam in si želim, da bosta tudi pikici znali začutit zeleno okoli sebe in ohranit tisto neko preprostost. Ker res ne rabimo veliko, pa smo lahko zelo srečni!
Spet imam občutek, da mi nobena stvar ni težka, da zmorem vse in da je vsaka slaba volja odveč in se vse lahko reši...rezultat počitnic.
Tako zelo si želim, da bi tudi ljudje okoli mene znali ceniti kaj imamo, se manj ukvarjali z drugim in bolj delali na tem, da bi si naredili življenje, kot si ga želijo, predem jim uide... Veliko žalostnih zgodb je bilo okoli mene v zadnjem času. Zakaj ne more biti vse dobro za vse?! Mojemu "vodničku" vedno pravim: "Vidiš, moramo se imeti radi in ceniti kaj imamo, ker nikoli ne veš kaj bo!" On pa meni nazaj: "Ne, pazit je treba nase in na otroke...ljubezen ni dovolj!"
Jaz bi pa še nekaj dodala - imejmo se radi, bodimo strpni, mirni, privoščljivi in veselimo se tega kar imamo in poslušajmo ljudi okoli sebe! Veselimo se vsake stvari posebej. ZAUPAJMO vase in bodimo ZDRAVI!
In tecimo...tole spodaj je malo za hec, malo za res!
Komentarji
Objavite komentar