"State of the art" - Zell am See

Strokovna izobraževanja v tujini so super! Že tretje leto zapored sem se udeležila tega zanimivega srečanja z predavanji in delavnicami iz implantologije in parodontologije. Teden preživet v sproščenem okolju, ki ga nudi simpatični Zell am See, mi vedno da nek nov zagon, tako na strokovnem, kot na "prosto časnem" področju. Predavanja so razporejena tako, da vedno ostane nekaj časa za smučanje, tek okoli jezera, smučarski tek, saunanje in še za vse drugo kar spada k zimskim počitnicam. Smučišče je ravno prav veliko, ob jezeru naokoli vodi simpatična tekaška pot, na žalost zmanjka nekaj kilometrov, ki jih je potrebno preteči po pločniku, proge za smučarski tek so pa res enkratno urejene, z dvema razsvetljenima krogoma, ki omogočata tek tudi v večernih urah, ko se predavanja končajo in otroci že spijo.


Predavanja sem tako vedno končala z polno glavo in sploh ti, večerni teki, so fini, da še malo predelaš stvari, ki si jih slišal, razmisliš o načinu svojega dela in kaj novega se da vnesti vanj, da slediš razvoju. Vedno se tudi veselim, da novo znanje delim z Nado in Maticom in obratno. Čeprav, če si ne vzamemo takoj časa za to, nas dnevi prehitijo. V zadnjih letih sem imela kar srečo z izborom izobraževanj, ker tega je res ogromno in je včasih tako, da dobiš občutek, da bi skoraj lahko samo po seminarjih hodil. Imela sem možnost poslušati tuje strokovnjake, ki se lotevajo novih metod dela, uvajajo nove materiale in s tem poizkušajo "prestaviti biološko uro pacientov nazaj", jim povrniti izgubljeno in izboljšati kvaliteto življenja. Nekateri so prave "zvezde" na svojem področju in dva, katerih predavanja se vedno veselim v Zell am See-ju, sta Prof.dr. Markus Hürzeler in Dr. Otto Zuhr. Ker znata biti prav navdihujoča in svojo vrhunskost na simpatičen način delita z vsemi udeleženci. Njuno spoštovanje in že skoraj "borba" za vsak milimeter tkiva, ki ga pridobita okoli implantatov ali zob sta zame vedno nek pokazatelj v katero smer gre zobozdravstvo in kako mora delati dober zobozdravnik - v smislu ohranjanja in povračanja funkcije in estetike in čim manj invazivno!


Sicer je bilo pa letos malo drugače tudi to, da prvič ni bil z nama samo kuža, ampak tudi najina pikica. Sprehodi z vozičkom, čofotanje v termah, priprava kašic, razigranost in še vse ostalo veselje, ki ga prinese ta najina sreča, je vse samo še polepšalo in popestrilo.


Kaj nas čaka pa naslednje leto? Bomo še videli. Vsesplošna zmernost je okrnila tudi udeležbo na seminarju, zna se zgoditi, da je bil letos zadnjič. Bo treba pa poiskati kakšno podobno stvar. V Zell am See se pa še vrnemo, mogoče poleti, s kolesi in kajaki...

Komentarji