O čisto posebnih zobkih



Prejšni teden je bil za nas malo drugačen. Začelo se je s tem, da se je pikica začela mičkeno drugače obnašati; nekaj je bila zelo "zgovorna", vse kar ji je prišlo pod roke je romalo v usta, bila je veliko pokonci in takrat tudi zelo živahna. Niti nisem še pričakovala, ker je trenutno, med drugim stvarmi, najbolj aktualno uvajanje goste hrane, ko sem na tisti mali spodnji čeljusti, spredaj zagledala dve tanki beli črtici - zobeka!




Je pa ta dojenček (naš, za tegale na sliki ne vem;-) kot po knjigah, saj je povprečna starost, ko začnejo prvi zobje izraščati, šest mesecev in kjlub temu, da sem zobozdravnica, sem kot vsaka mama, takoj v literaturi še enkrat prebrala vse, kar sem našla o izraščanju in pravilni negi mlečnih zob. Ker v ordinaciji, vsakodnevno, predvsem od mladih mamic, dobivamo veliko vprašanj o tem kdaj in kako naj skrbijo za zobke pri svojih dojenčkih, kdaj je potrebno iti na prvi pregled k zobozdravniku in podobno, sem se odločila malo več napisati o tej temi.

NEKAJ O IZRAŠČANJU

Kot sem že napisala, je povprečna starost dojenčkov, ko dobijo prvi zob, 6 mesecev. Običajno se najprej pojavita spodnja sprednja dva, po nekje šestih tednih sledita zgornja sprednja sekalca in tam do starosti 3 let, otroku zraste že vseh 20 mlečnih zob. Govori se, da naj bi bil dojenček bolj jokajoč, ko zobje izraščajo, vendar jaz tega nisem opazila. Pikica je tako ali tako v fazi sprememb, veliko se dogaja okoli nje, vsak dan sprejme več informacij iz okolice in ni čudno, da pride vsak dan tudi trenutek, ko ni ravno najboljše volje in vedno bi lahko rekla, da so krivi zobje. Meni se zdi, da je včasih vsega enostavno preveč, ne sprašujem se toliko kaj je vzrok za slabo voljo, ampak se takrat malo umiriva in z nekaj heca narediva svet spet lepši. Zobje ne izrastejo čez noč in spremembe v povezavi s tem, se v dojenčku dogajajo že dva ali tri mesece preden se pojavijo. Dajanje stvari v usta ni povezano samo z zobmi, ker je to tudi dojenčkov način spoznavanja sveta okoli sebe. Vseeno pa imamo mame boljši občutek, če damo otroku v roke primeren gumijast predmet, hladno mokro cunjico ali pa kakšen korenček, ki ga lahko veselo vlači po ustih.

Stalni zobje začnejo izraščati okoli šestega leta starosti in starši naj bodo zelo pozorni na spodnjo šestico, ki je prvi stalni zob, ki izraste še preden izpade kakšen mlečni zob in naj mu takoj namenijo popolno skrb.

NEKAJ O NEGI OTROŠKIH ZOB

Zobe čistimo zjutaj in zvečer od prvega dne, ko izrastejo. Tako se bo otrok na čiščenje tudi navadil. Kasneje je priporočljivo tudi čiščenje po kosilu.
Uporabljamo manjšo mehko otroško ščetko. Na začetku zobna pasta ni potrebna, kasneje pa je priporočljiva zobna pasta, ki vsebuje fluoride (od 500 do 1000 ppm fluoridov). Uporabimo majhno količino zobne paste in naj otrok po čiščenju spere usta z vodo. Otroku čiščenje zob predstavimo kot igro in naj bo to od vsega začetka prijetno in zabavno opravilo!
Otrok si lahko zobe samostojno umiva, ko s ščetko doseže vse površine zob. Ščetka naj jih pod vašim nadzorom, učite ga pravilnih gibov in aktivna pomoč staršev je potrebna vsaj do sedmega leta! Se pravi, da starš po končanem otrokovem čiščenju še enkrat pogleda, če se kje "skriva še kakšen črvček". Najboljši recept za uspeh pa je, da si z otrokom tudi sami umivate zobe.
Uporaba zobne nitke se v mlečnem in menjalnem zobovju odsvetuje, kasneje pa upam, da jo bo tudi naša pikica uporabljala vsak večer.

KDAJ PA K ZOBOZDRAVNIKU

Nekateri starši prejmejo vabilo naj otroka pripeljejo na prvi pregled že okoli enega leta, vsi pa vsaj tam do starosti treh let. V vsakem primeru svetujem, da se na to vabilo odzovete, saj se bo tako otrok na prijeten način spoznal z zobozdravnikom. Po prvem pregledu svetujem obisk enkrat na leto, tudi, če se staršem zdi, da ni nič narobe. Kadar starši vodijo otroka k zobozdravniku le takrat, kadar ga kaj boli, bo  otrok težko razvil sproščen odnos do zobozdravnika. Največ pa k temu prispevajo svoji starši z svojim odnosom, z svojim govorjenjem o obisku zobozdravnika, že en sam stavek "SAJ NE BO NIČ HUDEGA" lahko v otroku sproži negativno povezavo, češ "kam me pa sedaj peljejo, če mi že sedaj govorijo tako, ali bi moralo biti hudo?"... Če redno hodimo na preventivne preglede, je v 21. stoletju strah pred zobozdravnikom odveč in vsaj jaz se za svoje paciente trudim v smislu, da je to lahko tudi nekaj čisto prijetnega in, da ko jim naredimo redno čiščenje in pregled in jim povem, da so njihovi zobe zdravi, naj to v njih vzbudi en tak dober občutek, da so zdravi in da dobro skrbijo sami zase! O tem bi še lahko pisala, pa raje drugič, je druga tema...

Enako kot se trudim za odrasle, poizkušam tudi za otroka narediti zabaven in prijeten pregled, vendar imam to možnost bolj redko, ker so naši pacient povečinoma odrasli, če pa bi kdaj imela kliniko za otroke bi pa izgledala takole;-)










































IN ZA KONEC ŠE NAJPOMEMBNEJŠE!

Za ohranitev zdravih zob vašega otroka, poleg rednega čiščenja, navadite na ZDRAVO PREHRANO.
Sladkarije so največja nevarnost in starši otroke sami navadimo nanje. Zakaj bi otroku ponudili piškot, če mu lahko damo krhelj jabolka in bo on prav tako zadovoljen? Zakaj bi mu dali piti sladek čaj, če mu bo navadna voda še boljša, če ne bo poznal sladkega okusa? Bodite vzgled tudi za druge; ko pridejo k vam na obisk kakšni otroci jim na mizo postavite skledo sadja. Tudi za darilo sladkarije niso primerne, nadomestite jih z svežim sadjem. Otrokov okus za sladko je PRIVZGOJEN in ne prirojen...

O razvadah kot so duda, prst, dihanje skozi usta pa tudi drugič, ker tale post pišem že kar nekaj dni (z stalnimi prekinitvami) in mislim, da je čas, da ga končam, ker bom drugače morala pisati že o pikičinih stalnih zobeh. Se bom pa najbrž v času odraščanja k tej temi še vrnila, ker je obsežna in imam že ta trenutek občutek, da sem napisala malo, ampak naj bodo to tisti osnovni napotki.

Za konec samo še tole, mama zobozdravnica se je prvih zobkov zelo razveselila, pikica je pa najbolj zadovoljna, če v rokice dobi svež hladen korenček iz zelenega zabojčka:-)







Komentarji

  1. hej Neži, čakam še post o dudkah... Sarica brez nje težko pančka... te, vaju, vas toplo pozdravljam, ana

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar