Srečne sledi

Zunaj sneži in prav prijetno je takole na toplem opazovati ples snežink in čisto belino. Še pred tednom naju je na sprehodu spremljalo toplo pomladansko sonce in že sem mislila, da zime v mestu ne bo več in se v bistvu veselila ene plasti oblačil manj, potem pa tale idila. Vseeno obožujem tudi sprehode v sneženju, po belih cestah, v tisti topi tišini, ki jo povzročijo mehki kupi snega. Očitno zimskih radosti še ne bo konec...

Prejšne dni smo preživeli v našem malem raju, z zamašenimi noski, pred toplim kaminom. Ker vseeno potrebujem svojo dnevno dozo svežega zraka, sem si vzela uro za vijuganje po bližnjih gričkih. Kadar ne moreš ravno v hribe te tudi to lahko zelo vzradosti.

Bila sem v družbi dveh, ki se še bolj veselita snega kot jaz. Njuno veselje je malo nalezljivo in ko ju opazujem med lovljenjem in skakanjem po mehkem puhastem snegu, se mi vedno prikade nasmeh na obraz. Smo prava "ekipa"; ko si jaz na smučke dajem pse, si psa "pripravljata" tačke za novo skakanje...

Včasih res ne potebuješ veliko, samo na bližnji "kucelj" se moraš spraviti. Mogoče te tam čaka sonce, mavrica, ali pa preprosto užitek, ko se spustiš navzdol! Kakorkoli, mislim, da smo za sabo pustili same vesele sledi, ki pa jih že več ni. Bomo pa ta konec tedna po novozapadlem snegu naredili nove!