Zima počasi odhaja, zmaguje pomladansko sonce in vesela sem ga. Zadnjič sem po dolgem času spet tekla med koreninami, po razmočeni gozdni potki in fino je bilo. Prav veselim se že vseh lepih dni, ki prihajajo. Zadnji tedni so bili kar pestri, sedaj se mi zdi, da se stvari vseeno malo umirjajo. Pride dan, ko stvari kar težko nadzorujem in potem spet dan, ko vse poteka tako lepo, čisto po mojih planih. Vendar to v bistvu samo popestri naše dneve, ker nikoli ne veš kaj te čaka. Še vedno pa stojim za tem, da tudi kadar ne gre vse po načrtih - z nasmehom gre lažje. Zadnje tedne so tudi noči zame malo krajše, vendar ne dovolim, da me potem čez dan ulovi utrujenost, svež zrak pomaga!
Drugače se pa v sedaj večkrat spravim teči navzgor in je vredno, že zaradi občutka, ko dosežeš cilj in med tekom navzdol dopustiš telesu, da ga preplavi pravi naval svežega zraka, nasmehneš se in podaljšaš korak, ker čutiš, da zmoreš. V okolici Škofje Loke odkrivam veliko možnosti; Križna Gora, Osolnik, Lubnik... V naslednjih mesecih me čaka še več teka v klanec, saj sem konec junija prijavljena na maraton v Chamonixu - www.montblancmarathon.net
Tekmovanja se pa začenjajo že ta teden z malim kraškim maratonom in potem v aprilu najlepši in najtežji polmaraton - www.najnaj21.si
Vedno je dobro imeti pred seboj en cilj. Kljub temu, da grem vedno rada teči, mi tekmovanja dajejo še dodatno motivacijo in me k gibanju "prisilijo" predvsem v tistih dneh, ko vreme ni tako lepo, ko je zunaj megleno, mrzlo, dežuje, ali pa si obujem superge zgodaj zjutraj, skoraj direktno iz postelje, kadar vem, da ne bom imela časa čez dan. Občutek po teku je pa tako vedno isti - enkraten in če zraven veš, da vsak trening prispeva en majhen kamenček v mozaiku tekme in mogoče se boš ravno zaradi tistega kamenčka med maratonom malo manj "matral" in zato toliko bolj užival v samem teku. Ker ti teki, na katere sem prijavljenja, niso prava tekmovanja z drugimi, ampak ponavadi bolj doživetje in tekmovanje zase, da si dokažeš, da zmoreš. Mont Blanc maratona se pa veselim tudi zaradi prizorov med tekom, ker naj bi bil bojda eden izmed lepših tekov in ker vem, da drugače najbrž nikoli ne bi tekla po tisth stezicah. Kilian Jornet že ve.
Drugače se pa v sedaj večkrat spravim teči navzgor in je vredno, že zaradi občutka, ko dosežeš cilj in med tekom navzdol dopustiš telesu, da ga preplavi pravi naval svežega zraka, nasmehneš se in podaljšaš korak, ker čutiš, da zmoreš. V okolici Škofje Loke odkrivam veliko možnosti; Križna Gora, Osolnik, Lubnik... V naslednjih mesecih me čaka še več teka v klanec, saj sem konec junija prijavljena na maraton v Chamonixu - www.montblancmarathon.net
Tekmovanja se pa začenjajo že ta teden z malim kraškim maratonom in potem v aprilu najlepši in najtežji polmaraton - www.najnaj21.si
Vedno je dobro imeti pred seboj en cilj. Kljub temu, da grem vedno rada teči, mi tekmovanja dajejo še dodatno motivacijo in me k gibanju "prisilijo" predvsem v tistih dneh, ko vreme ni tako lepo, ko je zunaj megleno, mrzlo, dežuje, ali pa si obujem superge zgodaj zjutraj, skoraj direktno iz postelje, kadar vem, da ne bom imela časa čez dan. Občutek po teku je pa tako vedno isti - enkraten in če zraven veš, da vsak trening prispeva en majhen kamenček v mozaiku tekme in mogoče se boš ravno zaradi tistega kamenčka med maratonom malo manj "matral" in zato toliko bolj užival v samem teku. Ker ti teki, na katere sem prijavljenja, niso prava tekmovanja z drugimi, ampak ponavadi bolj doživetje in tekmovanje zase, da si dokažeš, da zmoreš. Mont Blanc maratona se pa veselim tudi zaradi prizorov med tekom, ker naj bi bil bojda eden izmed lepših tekov in ker vem, da drugače najbrž nikoli ne bi tekla po tisth stezicah. Kilian Jornet že ve.
Komentarji
Objavite komentar