Pretekel sem jeruzalemski maraton

Na zasneženih Gorjušah pred odhodom v topli Jeruzalem

Lani marca sva z Nado pretekla maraton v Rimu – prestolnici krščanstva. V uradni brošuri sem opazil, da je rimski maraton pobraten z maratonom v Jeruzalemu. Ker sem par let nazaj že pretekel maraton v Istanbulu in ker naju zgodovinska, z religijo prežeta mesta privlačijo, je sledila prijava in posledično pot v Izrael oz. Palestino.

Jeruzalem je mesto z 3000 letno zgodovino in za obzidjem starega dela mesta se srečujejo, judi, ki se v novejši zgodovini preseljujejo iz vseh delov sveta, kristjani, muslimani, pravoslavci. Mešanica z religijo povezanih arhitektur, ki so nastajale skozi zgodovino mesta in dilema ali je sploh mogoče obvladovati konflikte, ki iz te raznolikosti izhajajo, te spremljajo na vsakem koraku. 

Če so v Rimu navkljub dejstvu, da se mesto nahaja na sedmih gričih uspeli izpeljati ob reki Tiberi zelo ravninski tek z ogledom večine mestnih znamenitosti, je tek v Jeruzalemu pravo nasprotje. Izkušen maratonec iz Velike Britanije je trdil, da je to drugi najtežji maraton na svetu med klasičnimi maratoni, ni pa vedel kateri je prvi. Dejstvo pa je, da smo pretekli vse možne griče in je moja Garmin naprava zabeležila več kot 1000 višinskih metrov in razdaljo 42 km in 670 m ?? tako, da težko govorimo o klasičnem maratonu, je pa zmagovalec tekel 2 uri 16 min. kar je za tako zahtevno progo, vsaj za mene, nepojmljivo.

Maraton je med mlajšimi, a se organizatorji resnično trudijo in kot udeleženec 25 maratonov lahko rečem, da so prvi po organizaciji pašta banketa pred maratonom, ciljnega prostora v mestnem parku in druženja po tekih, ko se veseli 15.000 udeležencev teka iz 52 držav – 1000 maratoncev, 10.000 pol maratoncev in 4000 tekačev na 10 km in vsaj toliko spremljevalcev in gledalcev. Priznanje si pa zaslužijo tudi za vzdušje, redarstvo, okrepčevalnice  in dejstvo, da mesto v nedeljo dopoldan  živi za maraton.

Trema pred startom je bila običajna. Zavedal sem se, da sem zopet tako kot vedno pretekel premalo kilometrov, da manjkajo dolgi teki in da je trasa teka zelo zahtevna. Prve km po štartu smo tekli navzdol, potem pa je sledil dolg klanec in na 6 km sem imel že tako težke noge kot da se bližam cilju. V glavi pa vedenje, da bom zdržal, da ne tečem prehitro, da kljub naporom uživam, da sem lahko srečen, da sem med udeleženci teka, da nisem med najmlajšimi a vseeno dokaj v ospredju, da bodo po teku ostali samo lepi spomini, da bom pretekel še en maraton in da tečem v mestu, ki je del svetovne zgodovine zadnjih 3000 let.

Eno samo zadovoljstvo v cilju

Tek postaja del življenja za veliko zemljanov. Vedenje, da je zdrav, krepilen, sproščujoč, ustvarjalen pa tudi tekmovalen, saj tekmuješ tako s seboj kot z drugimi, tako kot tudi v vsakodnevnem življenju. Maratonov z vedno bolj množično udeležbo je vedno več in prav veselim se svojih naslednjih maratonov. V začetku maja bližnji Trst, konec septembra Varšava, v oktobru Chicago –tretjič in na poti nazaj Amsterdam in v decembru Honolulu Hawai. Prihodnje leto aprila pa Bostonski maraton. Letošnja tragedija me je pretresla zaradi dejstva, da si določeni posamezniki ali pa organizirane skupine jemljejo pravico da ubijajo in pohabljajo nedolžne ljudi in da se to lahko zgodi kjerkoli. Več ljudi ko bo delalo, teklo in živelo ( Samo Rugelj ), manj bo tovrstnih ekscesov in večja bo vera v razumno prihodnost človeštva.

Ljubiteljem teka in maratoncem udeležbo na Jeruzalemskem maratonu toplo priporočam, ker bo prihodnje leto še boljši in z veseljem pomagam z koristnimi nasveti. Ogled priporočam tudi organizatorjem Ljubljanskega maratona, z priporočilom, da spremenijo vrstni red štartov s ciljem, da udeleženci prihajajo čim bolj skupaj in lokacijo štartno ciljnega prostora, ki zagotavlja druženje sorodno mislečih tudi po teku.

Najboljša podporna ekipa in navijačica Nada

Pripis – preteči maraton in se ne okopati v Mrtvem morju, ki je slabih 40 km oddaljen iz Jeruzalem je pa skoraj smrtni greh.

Tecite in bodite zdravi!

Ljubo