Obstajajo kraji kjer se počitimo še posebno prijetno. Kamor se vračamo spet in spet in vemo, da tam nismo zadnjič. Kraji, kjer si rečeva: "tukaj bi pa lahko kar živela". Chamonix, Briancon, Kalymnos...
Kakor vedno sva si rekla - drugo leto pridemo spet!
Piki pravi "papa..."
Ja, Kalymnos. Tretjič sem tukaj, vmes vsakič minejo tri leta. Predolgo. Samo kaj, ko je treba priti sem vsaj za dva tedna, pa vmes obiskati še toliko drugih krajev. Tokrat sem komaj čakala, da sem že iz letala zagledala ta skalnat otok. Takole od daleč ne izgleda nič posebnega. V tem letnem času je rjav in suh. Ampak, ko iz ladje vidim obrise malih belih kockastih hiš in se znajdem v vrvežu pristaniške Pothie, vem, da je še vedno tako kot je bilo.
Sploh pa prihod na drugo stran otoka, ko se najprej prikaže mogočni Telendos, nato pa spust v plezalski Massouri in takoj na gryos, Mythos in kamenčkasto plažo. To je to. Vem, da me čakajo dnevi užitkov v skali, čofotanja v modrem morju, veliko smeha in dobre družbe. Kot se za plezalske počitnice spodobi, bo naslednje dni glavna "skrb", v kateri sektor bomo šli plezat.
Ja, kot da bi prišel "domov". Prijazni, sproščeni ljudje, luštne plaže, dobra hrana in ogromno lepih smeri.
In letos, z otročičkom, je vse samo še boljše!
Kakor vedno sva si rekla - drugo leto pridemo spet!
Piki pravi "papa..."
Komentarji
Objavite komentar