Enkrat sem že pisala o tem, kako zelo rada se vračam v kraje kjer se počutim kot doma.
Čas zimskih radosti smo letos še malo raztegnili in preživeli prekrasna dva tedna v Chamonixu.
Turna smuka za naju, prvi zavoji za Piko, sankanje za najmlajšo, kepice za kužata... z enim otrokom več, je spet, samo še boljše!
Čas zimskih radosti smo letos še malo raztegnili in preživeli prekrasna dva tedna v Chamonixu.
Turna smuka za naju, prvi zavoji za Piko, sankanje za najmlajšo, kepice za kužata... z enim otrokom več, je spet, samo še boljše!
Drugače je pa toliko za napisat in tako redko čas, da se zares za računalnik usedem...
Kaj sem že delala, ko še nisem imela mojih punc? Že vem; zgodaj vstala, veliko delala, tekla, plezala, brala knjige, kuhala, kolesarila, se družila z prijatelji...in ja, tudi spala!
Kaj delam sedaj? Še bolj zgodaj vstanem, delam, malo manj tečem, pospravljam, vzgajam, se trudim čim več družiti...in predvsem veliko veliko manj spim...in kar nekako gre :-)
Kako že? Vstanem ob 5h in delam, dokler se ne prebudi naša akcije polna pikica: "Mami, knjigico, kje je Žika, Ičko gledat, čaja bi...", kmalu za njo, pa še široko nasmejana žikica. Oblačim eno, oblačim drugo, pripravljam zajtrk za eno in spravljam drugo v vrtec...potem pa če mi le uspe, jutranji tek, da si uredim glavo za čim večjo učinkovitost. Spet delam, crkljam in urejam varstvo za žiko miko...grem po piko, pa ven na zrak, pa v knjižnico, pa...
Najboljša motivacija za narediti veliko stvari je - biti mama!
In najboljši trening,ko si mama je, da greš na tekmo - imaš vsaj urejeno varstvo ;-)
Ta vikend sem po dveh letih ponovno tekla na Malem kraškem maratonu, spet neizmerno uživala...ja, "smiles and miles"...in pride tudi dober rezultat, predvsem pa veliko zadovoljstva in občutek, da sem na pravi poti!
In kako fino je, da vsakič skozi leto, pozabim kako lepa je pomlad in se veselim tega, da sneg kopni in prihajajo daljši dnevi in s tem še več časa, ki ga lahko z puncama preživim na svežem zraku.
In da lahko grem teči v gozd ob 6h zjutraj in me spremlja sončni vzhod in ptičje petje...to je to...spanje pa tudi že pride - mogoče naslednjo zimo;-)
Kaj sem že delala, ko še nisem imela mojih punc? Že vem; zgodaj vstala, veliko delala, tekla, plezala, brala knjige, kuhala, kolesarila, se družila z prijatelji...in ja, tudi spala!
Kaj delam sedaj? Še bolj zgodaj vstanem, delam, malo manj tečem, pospravljam, vzgajam, se trudim čim več družiti...in predvsem veliko veliko manj spim...in kar nekako gre :-)
Kako že? Vstanem ob 5h in delam, dokler se ne prebudi naša akcije polna pikica: "Mami, knjigico, kje je Žika, Ičko gledat, čaja bi...", kmalu za njo, pa še široko nasmejana žikica. Oblačim eno, oblačim drugo, pripravljam zajtrk za eno in spravljam drugo v vrtec...potem pa če mi le uspe, jutranji tek, da si uredim glavo za čim večjo učinkovitost. Spet delam, crkljam in urejam varstvo za žiko miko...grem po piko, pa ven na zrak, pa v knjižnico, pa...
Najboljša motivacija za narediti veliko stvari je - biti mama!
In najboljši trening,ko si mama je, da greš na tekmo - imaš vsaj urejeno varstvo ;-)
Ta vikend sem po dveh letih ponovno tekla na Malem kraškem maratonu, spet neizmerno uživala...ja, "smiles and miles"...in pride tudi dober rezultat, predvsem pa veliko zadovoljstva in občutek, da sem na pravi poti!
In kako fino je, da vsakič skozi leto, pozabim kako lepa je pomlad in se veselim tega, da sneg kopni in prihajajo daljši dnevi in s tem še več časa, ki ga lahko z puncama preživim na svežem zraku.
In da lahko grem teči v gozd ob 6h zjutraj in me spremlja sončni vzhod in ptičje petje...to je to...spanje pa tudi že pride - mogoče naslednjo zimo;-)
Komentarji
Objavite komentar