Sezona priprav za Triatlon jeklenih je odprta!
Že sedaj se veselim vseh prelepih aktivnih dni, ki jih bomo čez poletje preživeli v Bohinju in okolici. Fino je, ker tudi zaradi triatlona, Bohinj in dogajanje na jezeru kar malo oživi. Da je čas za Jeklene veš, ko med veslanjem srečuješ ene in iste "mirnovodaše". Še isti dan jih lahko pozdraviš, ko se na kolesu vzpenjaš proti Oskovnici, oni pa že drvijo nazaj v dolino, da odtečejo še en krog okoli jezera ali se pa kdaj tudi skupaj podaš proti Studorskem prelazu in naprej do Velega polja, kjer se sicer triatlon konča.
Vsi imamo v glavi podoben cilj - da bomo konec avgusta čim bolje pripravljeni, ker to pomeni dober rezultat in še več užitkov med samim tekmovanjem, ki je meni s kombinacijo veslanja, kolesarjenja in teka, tudi zaradi raznovrstnega treninga, v veliko veselje.
Ob prvem veslaškem trening se mi je Bohinj zdel lep kot še nikoli. Zeleno sicer šele prihaja, ampak sneg v višinah, sonce in tisti mir, ki ga med poletjem pogrešaš, so dajali jezeru še poseben čar.
Kaj naj rečem - čim več takšnih dni, preveslanih dolžin in da bo "varuška" imela čim večkrat čas;-)
Že sedaj se veselim vseh prelepih aktivnih dni, ki jih bomo čez poletje preživeli v Bohinju in okolici. Fino je, ker tudi zaradi triatlona, Bohinj in dogajanje na jezeru kar malo oživi. Da je čas za Jeklene veš, ko med veslanjem srečuješ ene in iste "mirnovodaše". Še isti dan jih lahko pozdraviš, ko se na kolesu vzpenjaš proti Oskovnici, oni pa že drvijo nazaj v dolino, da odtečejo še en krog okoli jezera ali se pa kdaj tudi skupaj podaš proti Studorskem prelazu in naprej do Velega polja, kjer se sicer triatlon konča.
Vsi imamo v glavi podoben cilj - da bomo konec avgusta čim bolje pripravljeni, ker to pomeni dober rezultat in še več užitkov med samim tekmovanjem, ki je meni s kombinacijo veslanja, kolesarjenja in teka, tudi zaradi raznovrstnega treninga, v veliko veselje.
Ob prvem veslaškem trening se mi je Bohinj zdel lep kot še nikoli. Zeleno sicer šele prihaja, ampak sneg v višinah, sonce in tisti mir, ki ga med poletjem pogrešaš, so dajali jezeru še poseben čar.
Nasploh se v Bohinju počutim skoraj doma. Vsa tista poletja, ki sem jih še kot otrok preživela v prikolici ob obali jezera, so mi dala marsikaj. Ko samo pomislim na vso akcijo, ki smo jo imeli; od veslanja, teka, raziskovanja jam, plavanja, hribolazenja, kolesarjenja...in vseh tistih večerov ob ognju. Samo želim si, da bom Pikici lahko nudila kaj podobnega! Že sedaj jo tako rada odložim na kamenčke in medtem, ko mame veslajo, je vzdušje na obali takšno:
Kaj naj rečem - čim več takšnih dni, preveslanih dolžin in da bo "varuška" imela čim večkrat čas;-)
Komentarji
Objavite komentar